Kaj ponuja slovenski trg dela?

Zavod RS za zaposlovanje je pred nekaj dnevi objavil naslednjo novico; ob koncu  avgusta 2016  je bilo registriranih 97.895 brezposelnih, kar je 1.222 oseb oziroma  1,2 odstotka manj kot julija, v primerjavi  z  avgustom 2015 je bila brezposelnost manjša za  9,3 odstotkov. To bo tretji, odkar je številka registrirano brezposelnih v Sloveniji padla pod »magičnih« sto tisoč. Dobra novica, kajne? Seveda je to dobra novica. A ob tej novici se je potrebno vprašati tudi naslednje vprašanje – kaj pa ponuja slovenski trg dela? Dva primera; primer agencij za posredovanje dela in poklica voznika tovornjaka.

Kakor kažejo uradni podatki registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bodo imeli delodajalci zelo veliko možnosti pri izbiri agencije za posredovanje dela, saj jih je po zadnjih podatkih v registru 106. Da niti ne govorimo o vseh teh, ki sploh niso vpisane v register agencij za posredovanje dela, pa realno opravljajo prav to dejavnost. In med vsemi temi agencijami ni težko najti takšne, ki si razlagajo delovno in socialno zakonodajo po svoje… Tako imamo na Svetovalnici za migrante svež primer registrirane agencije za posredovanje dela, ki ima za svoje zaposlene dve vrsti plačilnih list, od katerih nobena ni pravilna, ena izmed njih pa je celo skrčena na dimenzije nekaj centimetrov. Ah, saj res, kaj pa z vsem znanimi Izvajalci pristaniških storitev, ki operirajo v Luki Koper? Med kršitvami, ki jih je inšpektorat za delo obravnaval pri izvajalcih pristaniških storitev, so po javnih virih najpogosteje neizplačan regres, zamik pri izplačilu plač in neplačevanje dodatkov za težje pogoje dela. V posamičnih primerih so ugotovili tudi neizplačane plače in posamične pobote plač brez soglasja delavcev. Zgodba objavljena iz terminala za kavo v Luki Koper pa tako in tako ne potrebuje prav nobenega dodatnega komentarja. Kava prihaja shranjena v posebnih vrečah, namenjenih ohranjanju arome. Posamezna vreča je težka okoli 60 kilogramov, v posameznem zabojniku pa je med 20 in 26 tonami kave. “Te vreče dva delavca zlagava na paleto, viličarist pa jih odpelje,” pripoveduje izvajalec pristaniških storitev na terminalu za kavo. Kar bode v oči, je normativ, saj vsi trije delavci za tono pretovorjene kave skupaj prejmejo 96 centov, če vreče niso natančno stehtane, oziroma 1,14 evra za vreče z natančno določeno težo.

Prejšnji teden se je na Svetovalnico za migrante oglasil vidno izmučen voznik tovornjaka. Ko je pričel pripovedovati svojo zgodbo, je povedal naslednje – v zadnjem mesecu je opravil več kot 320 delovnih ur. Nekaj časa pred tem je celo vozil več kot 40 ur zapored. Tako je. Zapored. Brez počitka. Prav tako je povedal, da mu je delodajalec že večkrat od plača odtrgal denar za domnevne poškodbe opreme, čeprav je isti delodajalec skoraj zagotovo za to že ustrezno zavarovan. Ravno prejšnji mesec pa je Finančna uprava RS (Furs) povečala nadzor nad delovnimi časi in obveznimi počitki voznikov avtobusov in tovornjakov. Fursovi uslužbenci so v juliju opravili 345 nadzorov prevoznikov. Na FURS u so sporočili, da so odkrili 407 kršitev, za katere je bilo izrečenih 326 glob v skupnem znesku 472.375 evrov. Kot kaže poročilo o poostrenem nadzoru na slovenskih cestah, je bilo le 37 odstotkov prevozov brezhibnih. V šestih primerih je bil voznikom zaradi kršitev odrejen obvezen počitek, zaradi zlorabe pa je bilo zaseženih osem voznikovih kartic. Poleg tega so v 19 primerih začasno zasegli prometno dovoljenje in registrske tablice vozil.

Zakaj pišem ravno o agencijah za posredovanje dela in poklicu voznika tovornjaka? Dokument Zavoda RS za zaposlovanje s pričetka tega leta z naslovom »Kaj delodajalci napovedujejo za slovenski trg dela za prvo polovico leta 2016« zapiše, da največjo rast števila zaposlenih predvidevajo delodajalci iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (+1,6%), kamor se uvrščajo tudi zaposlovalne dejavnosti. Malce naprej v istem dokumentu pa si lahko preberemo, da je poklic »voznik težkih tovornjakov in vlačilcev« predvidoma drugi najpogosteje iskan poklic na slovenskem trgu dela.

Slovenski trg dela še zdaleč ni zgolj statistični trend brezposelnosti. Je tudi (in vse bolj) bežanje delodajalcev v status naročnika storitev; izogibanje vpisu v register agencij za posredovanje dela; kreativno pripravljanje plačnih list; siljenje delavcev v delovni čas preko vseh razumnih mej; neplačevanje plač in dodatkov. In tako naprej. Seveda bodo delodajalci porekli, “dajte lepo prosim ne generalizirati”. A kaj bomo morali počakati, da prav vsi delodajalci kršijo zakonodajo, da bomo imeli “dovoljenje” o tem poročati??

Ko smo že pri tem; že omenjeni voznik tovornjaka nas je vprašal naslednje vprašanje; »kaj pa naj naredim? Saj vsi privatniki že vnaprej pogojujejo zaposlitev z vsem tem.«

Ja, izkoriščanje delavcev kot visoko profiten poslovni model. In le zakaj bi se mu delodajalci odrekli, ko pa se jim očitno splača? Zakaj bi recimo delodajalec zaposlil tri voznike tovornjakov za tri izmene, če pa bo zaposlil enega delavca za tri izmene? Po osmih urah dela se pač vstavi nov tahograf..

Le koliko nižja bi bila potemtakem brezposelnost, če bi vse delavci delali po zakonsko določenem delovnem času?

 

Dodaj odgovor