Absurdi

Žica

Včeraj se je odvijala Pot ob žici. Nekaj (mednarodnih) podatkov o žici; Italijanske okupacijske oblasti so začele 22. februarja dan pred 75 leti mesto Ljubljana, ki je bilo za časa druge svetovne vojne središče narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji in sedež njegovega vodstva, ograjevati z bodečo žico. Delo so začele zvečer in ga končale naslednji dan popoldne.

Hkrati s postavitvijo bodeče žice so takratne italijanske oblasti sprejele odredbo o prepovedi prostega vstopa v mesto in izstopa iz njega. Ob obroču okoli Ljubljane, ki je dajal vtis koncentracijskega taborišča, je bilo več kot 70 bunkerjev, dolg pa je bil 41 kilometrov.  V noči iz 12. na 13. avgust so vojaške enote Vzhodne Nemčije z žico zapečatile mejo med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom. V naslednjih dneh so začele vojaške enote menjati žico s kamnitimi bloki in tako zgradile pravi zid. Zid je v višino meril 3,6 metra, dolg pa je bil 106 kilometrov. Poleg zidu je Berlin delilo še 66,5 kilometra žice, vzdolž zidu pa je bilo postavljenih 300 nadzornih stolpov. Do marca letos je bilo zaradi »pritiska nezakonitih migracij« okoli slovenske meje postavljenih 197 kilometrov »zaščitnih tehničnih ovir« (rezilna žica). Zaradi »splošne varnosti ali na zahtevo lokalnega prebivalstva« je bilo 41 kilometrov rezalne žice odstranjene, namesto nje pa so 37 kilometrov meje ogradili s panelno ograjo.

Trump

V četrtek, 4. maja, je Trump povedal avstralskemu predsedniku vlade Malcolmu Turnbullu, ki je bil na obisku v New Yorku, da »imajo boljši sistem zdravstvenega varstva kot ZDA«. To je povedal skoraj takoj zatem, ko je predstavniški dom ameriškega kongresa glasoval za odpravo zdravstvene reforme nekdanjega predsednika Baracka Obame. Kongresni proračunski urad je sicer izračunal, da bo s Trumpovo reformo prihodnje leto zavarovanje izgubilo 14 milijonov ljudi, do leta 2026 pa skupaj 24 milijonov. Zanimiva izjava Trumpa – glede na to, da ima Avstralija univerzalen sistem zdravstvenega varstva. Bela hiša je komentirala, da je Trump bil »zgolj vljuden«.

Uber

Ameriške pravosodne oblasti so te dni pričelo kriminalistično preiskavo proti podjetju Uber Technologies Inc., ker naj bi podjetje uporabljalo programsko opremo, s pomočjo katere so se njihovi vozniki lahko izogibali uradnim nadzornikom. V četrtek, 4. maja je sicer Uber objavil velik oglas v hrvaških medijih, da išče »2000 novih partnerjev  – voznikov«. 25. aprila sta sicer Uber in Pipistrel v Dallasu (ZDA) na dogodku Uber Elevate Summit objavila sklenitev dolgoročnega sporazuma o sodelovanju na področju izdelave električnih VTOL (Vertical Take Off and Landing« – zračna plovila z navpičnim vzletanjem in pristajanjem) letal.

Apple

Po poročanju medijev je Apple v zadnjih letih dosegal veliko rast, katere posledica so bili tudi dobički. Podjetje ima tako trenutno 256,8 milijarde dolarjev (232,3 milijarde evrov) gotovine, kar je po ocenah analitikov lahko večja težava, kot je videti sprva. Prenos denarja v ZDA bi imel namreč »za posledico plačilo visokih davkov.«. Apple je imel v prvem letošnjem četrtletju sicer za 11,03 milijarde dolarjev dobička, kar je 4,9 odstotka več kot v istem obdobju lani. Njegove Delnice pa so se v zunajborznem trgovanju pocenile za dva odstotka in tako sestopile z rekordnih vrednosti.

Tesla

Ameriški proizvajalec električnih avtomobilov Tesla je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal izgubo za 17 odstotkov na 330 milijonov dolarjev. Podjetje niza izgubo že vseh 14 let, odkar podjetje deluje. Kljub temu njegova tržna vrednost znaša 50,6 milijarde dolarjev. Delnice Tesle so se v podaljšanem borznem trgovanju po objavi rezultatov pocenile za manj kot odstotek na 308,60 dolarja.

Marine  Le (Trump) vs. (Hillary) Macron

Francoski mediji so v četrtek, 27. aprila objavili novico, da je Evropski parlament (EP) obtožil evro poslanko Marine Le Pen za goljufijo v višini slabih pet milijonov evrov. EP verjame, da so bila sredstva namenjena za plačilo asistentov v EP kanalizirana v delo njene protievropske stranke FN med leti 2012 in 2017. Na enem izmed njenih shodov ta teden se je lahko kupilo posebne majice. Za katere se je ugotovilo, da so bile narejene v Bangladešu. Marine Le Pen sicer v javnosti redno izpostavlja »Made in France« politiko. Njenemu nasprotniku na današnjih predsedniških volitvah Emmanuelu Macronu, ki si želi zgraditi »direkten odnos z ljudmi v Franciji« ni všeč, da ga imajo za »sredinskega« politika, raje se ima za nekoga »na levi strani, ki je odprt za ideje desnice«. Macron je sicer obiskoval prestižno jezuitsko šolo v Amiensu, prav tako prestižno srednjo šolo Henri IV in potem École National d’Administration, kraj, ki velja kot »tovarna francoske elite«. Kasneje je deloval tudi v investicijski banki Rothschild. Le Monde je pred časom citiral vir, ki je blizu debatam znotraj francoskega (naj)višjega sloja, kateri je opisal Macrona »kot osebo, o kateri je Le Siecle (najpomembnejši francoski elitni klub) vedno sanjal; levo orientirana oseba, ki bo vpeljala politike v korist podjetij«.

 

Dodaj odgovor