Fantomska zakonodaja

Ali ste že slišali za institucionalno inercijo? Institucionalni refleks? Ali za fantomsko zakonodajo? Ko boste prebrali spodnji zapis, boste takoj razumeli ta dva pojma.

Na Svetovalnici za migrante smo pred dnevi prejeli Sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča (VDSS) v socialnem sporu tožeče stranke  in tožene stranke ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE zaradi odmere nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi poškodbe pri delu. VDSS je v sodbi razsodilo da se pritožbi tožeče stranke zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 2218/2014 z dne 9.3. 2016 ugodi ter da se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

Za kaj gre?
V zadevi gre za spor o odmeri nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi poškodbe pri delu. Osnova za odmero nadomestila je bila izračunana na podlagi zneska plač, nadomestil plač in povračil stroškov v zvezi z delom po dohodninski odločbi za leto 2012 v višini 4.778,30 EUR tako da je bila glede na število ur izračunana urna postavka v višini 2,28 EUR bruto. Takšna urna postavka je bila skupaj z mesečnim številom ur v breme toženca upoštevana pri izračunu osnove in tožniku nadomestilo s 100% odmero od osnove izplačano v neto znesku.

Tožnik pa opozarja, da mu delodajalec v letu 2012 ni obračunal vseh plač in in ni oddajal REK obrazcev. Informativni izračun dohodnine je torej izdelan le na podlagi davčnemu organu znanih podatkov.
VDSS v sodbi jasno zapiše, da je takšen izračun osnove za odmero nadomestila v nasprotju z materialnim pravom. V okoliščinah konkretnega primera, ko od dejanske plače prispevki niso bili v celoti plačani, stališče sodišča prve stopnje, da se v osnovo za odmero lahko všteje le plača, oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, ni sprejemljivo. Sodišče prve stopnje niti toženec pri odmeri nadomestila nista upoštevala inštituta minimalne plače, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba.

Sedmi odstavek 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) sicer določa, da nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače. Vendar pa VDSS v sodbi opozarja, da se je zajamčena plača (ki od 1.8. 2006 dalje znaša 237,73 EUR) uporabljala še do 1.1. 2013, to je do začetka veljavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z 11. odstavkom 410. člena je kot najnižjo osnovo za obračun prispevkov od plače in nadomestila plač za leti 2013 in 2014 določil prav znesek minimalne plače. VDSS zato jasno zapiše, da to pomeni, da po uveljavitvi ZPIZ 2 inštitut zajamčene plače dejansko ne obstaja več, zato tudi povsem neusklajenega dela besedila 7. odstavka 31. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno uporabljati le ob njegovi pravilni razlagi. V nadaljevanju sodbe je VDSS še bolj jasno, ko zapiše, da “zaradi nekonsistentnosti zakonske ureditve, ko zakonodajalec 7. odstavka 31. člena ZZVZZ, ki kot spodnjo mejo nadomestila med začasno zadržanostjo z dela še vedno določa zajamčeno plačo ni ustrezno uskladil, je mogoče namesto instituta zajamčene plače uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z veljavnim ZMinP.

Odločitev pritožbenega sodišča je torej jasna; ker toženec pri izdaji izpodbijanih upravnih materialnega prava ni pravilno uporabil, saj je 7. odstavek 31. člena ZZVZZ uporabil tako, kot se glasi, čeprav bi moral namesto zajamčene upoštevati minimalno plačo, in sporno nadomestilo odmeril od osnove, od katere so bili plačani prispevki, ki je nižja od minimalne plače, je bilo potrebno na temelju 351. člena ZPP ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopenjsko sodbo spremeniti in razsoditi tako, da se izpodbijane odločbe odpravi in zadevo vrne v ponovno upravno odločanje.

Danes je bila skupščina Zavoda za zdravstveni zavarovanje Slovenije, na kateri se je sicer tudi glasovalo o izvolitvi Marjana Sušlja za generalnega direktorja ZZZS za dobo štirih let. Predstavniki Svetovalnice za migrante smo sicer hoteli predstaviti to veliko problematiko, a so nam vztrajno zavračali besedo. A dejstvo ostaja – ZZZS je nekaj let v primerih, ko podatkov o osnovi ni mogel pridobiti niti od delodajalca, niti od delavca, s podatki pa ni razpolagal niti FURS, delavcem napačno izplačal nadomestilo plače, saj je kot osnovo upošteval znesek zajamčene plače (237,73 EUR?!) in ne znesek minimalne plače (trenutno 790,73 EUR!). Na Svetovalnici za migrante smo ob tem tudi uspeli pridobiti dokument ZZZS, kjer je jasno zapisano, da je Ministrstvo za zdravje (MZ) v mnenju z dne 10.4. 2015 sporočilo, da v zgoraj določenih primerih velja kot osnova za izračun nadomestila plače v primeru delovnega razmerja za poln delovni čas minimalna plača.
In sedaj seveda vprašanje – kaj pa se je dogajalo v teh primerih z izračuni nadomestil med 1.1. 2013 in tem mnenjem MZ??  Zakaj se je čakalo z mnenjem MZ 32 mesecev po tem, ko sploh več ni veljal institut zajamčene plače?! Zdaj pa si predstavljajte vse te delavce, katere so naprej izkoristili delodajalci, ki so jim očitno nepravilno (če sploh) izplačevali plače, potem pa so še dobili “darilo” ZZZS v obliki napačnega izračuna osnove za nadomestilo za zadržanost od del?!

Seveda na Svetovalnici za migrante ne bomo obstali s tem, da se je z našo pobudo ta zelo pereč problem odprl na današnji skupščini ZZZS. Kaj že pravi Ustava RS v 26. členu?
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.

Dodaj odgovor