Ismail Sezer. Soma. Birlesik Metal-is. Absurdnosti iz Turčije

V ponedeljek je Slovenijo na vabilo predsednika Boruta Pahorja obiskal predsednik Turčije predsednik Republike Turčije Recep Tayyip Erdoğan. Obisk so spremljali visoko v zrak dvignjene mahajoče roke obeh predsednikov, trušči bliskavic, novinarskih poročanj, gospodarske delegacije, skratka dogodek in pol. Zdaj pa stop.  Preprosto vprašanje. Kaj pa spoštovanje delavskih in sindikalnih pravic v Turčiji?

Tu pa ni več medijskega rompompoma. Tu pa potihne javna debata. Spodnji trije primeri povedo, zakaj je temu tako.

24. marca letos je Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru  İsmail Sezer v. Turkey (application no. 36807/07) odločilo, da je Turčija v slednjem primeru kršila 11 člen  (svoboda zbiranja in združevanja) ter  13 člen ( pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije človekovih pravic. Za kaj je šlo? Ismail Sezer je učitelj na osnovni šoli, v času dogodka je bil tudi sekretar lokalne sindikalne izpostave. 7. aprila 2006 ga je politična stranka povabila sindikat, katerega lokalni sekretar je Ismail Sezer na panelno razpravo “Turški problemi in iskanje rešitev”. 10. aprila 2006 je bil Ismail Sezer prisoten na panelni razpravi. 17. aprila 2006 pa je s strani Direktorja provincijskega direktorata za nacionalno izobraževanje prejel disciplinski ukor, ker se je udeležil panelne razprave. Poleg tega da se je Ismail Sezer udeležil razprave kot sindikalist, je dodaten absurd prejetega disciplinskega ukrepa ta, da se Ismail Sezer sploh ni oglašal na tej panelni razpravi.

10. februarja letos so rudarji velikega turškega podjetja Soma, člani sindikata Maden – Is organizirali protest pred turškim parlamentom in ministrstvom za delo v Ankari. Zahtevali so poplačilo odpravnin za 2.800 odpuščenih rudarjev Some. Soma je sicer podjetje, ki je postalo prejšnje leto mednarodno znano po tragični rudarski nesreči, v kateri je izgubil življenje 301 rudar. Odpuščeni rudarji Some so obvestilo o izgubi zaposlitve s strani Soma Holding Company dobili preko tekstovnega sporočila 1. decembra 2014. Od takrat dalje se podjetje izogiba plačilu odpravnin, češ da so sredstva podjetja zamrznjena. Vendar pa bi lahko te odpravnine izplačalo tudi turško državno podjetje TKi. A do tega ne pride. Neodvisno poročilo o tragični rudarski nesreči je sicer naslovilo velike malomarnosti, na podlagi katerih je prišlo do predpostavke, da bi se dalo nesrečo v celoti preprečiti. Rudarji so umrli zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom zaradi neustreznega ventilacijskega sistema in pokvarjenih plinskih mask. Izhodi so bili blokirani, opozorilni sistemi so bili nepravilni, varnostna poročila so bila stalno prirejena.

Konec januarja letošnjega leta je turška vlada objavila Odlok Kabineta, s katerim se prestavi stavka sindikata Birlesik Metal-Is v 19 podjetjih 29. januarja 2015. Vladni odlok, podpisan s strani predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, predsednika Vlade Ahmeta Davutoğlu-a in celotnega kabineta, je razumel stavko delavcev kovinarske dejavnosti kot »škodljivo za nacionalno varnost«. To ni prvič, da se je to zgodilo sindikatom v Turčiji. V letu 2014 so bili z istim argumentom prepovedane stavke delavcev v dejavnosti steklarstva in rudarstva. Glede Odloka kabineta pa je treba dodati še nekaj: po poročanju medijev je turška vlada obrazložila svojo odločitev s tem, da bi stavka sindikata Birleşik Metal-İş »ogrozila proizvodnjo turških policijskih vozil z vodnimi topovi«. Torej istih vozil, katera se uporabljajo za zatiranje delavskih uporov in ostalih protestov«

V ponedeljek smo na ZSSS poslali javno sporočilo Borutu Pahorju, v katerem smo ga pozvali, naj vpraša predsednika republike Turčije, kaj je s spoštovanjem delavskih in sindikalnih pravic v Turčiji. Na odgovor še čakamo. In bomo očitno čakali še kar nekaj časa.

 

 

1 odziv na “Ismail Sezer. Soma. Birlesik Metal-is. Absurdnosti iz Turčije

  1. Iluzorno je od Boruta Pahorja pričakovati, da bi ga skrbele delavske pravice v Turčiji. Še na slovenske se je požvižgal, ko je bil predsednik vlade. Z ministrom Svetlikom sta jih zniževala kjerkoli je to bilo mogoče, k sreči pa so jima sindikati največje predloge, skupaj z ljudmi, zavrnili na referendumih. Zgodovinska je njegova takratna izjava kot socialdemokrata in predsednika vlade, ki bo šla v zgodovino slovenske socialdemokracije in sindikalizma. Socialdemokrat Pahor je takrat dejal: “ko lev se bom boril proti sindikatom”.

Dodaj odgovor