“Neodvisen” think thank

Včeraj se je Klubu Cankarjevega doma odvijala Konferenca o evropskem semestru – glavni gospodarski izzivi Slovenije. V okviru te konference se je odvil tudi panel z naslovom “Upravljanje in poslovanje državnih podjetij – zgolj enkraten projekt ali sprememba vzorca.” In v okviru tega panela so nastopali Matej Runjak, član uprave Slovenskega državnega holdinga, Andrej Šketa, predsednik uprave Ljubljanske borze, itd., itd., in tudi Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Vprašanje: kdo / kaj je to Visio institut? Zadnje čase se sicer njihovi predstavniki kar intenzivno predstavljajo v slovenskih javnih medijih. Njihova spletna stran sicer pravi naslednje: Visio, institut ekonomskih in strateških raziskav, je samostojen in neodvisen možganski trust oziroma think tank. Svoje prve korake je Visio institut naredil pod okriljem društva Svetilnik. Ker so s časom projekti postajali številčnejši in njihova prepoznavnost v javnosti večja, je jeseni leta 2014 bila sprejeta odločitev o samostojni poti. Visio institut je bil vpisan v sodni register 13. februarja 2015.

Ok, pojdimo za trenutek nazaj na včerajšnji zgoraj omenjen dogodek. “Problem so interesne skupine prepletene s politiko in ekonomsko elito družbe. V resnici ne gre za boj med kapitalom in delom, pač pa za boj različnih družbenih elit, ki se bojujejo za plen,” je svoje mnenje o resničnih problemih gospodarstva in družbe povedala predsednica Visio instituta Tanja Porčnik.

Boj različnih družbenih elit? Problem da so interesne skupine, prepletene s politiko in ekonomsko elito družbe? Katere pa so pravzaprav te interesne skupine? Del katere interesne skupine pa je recimo – Visio institut? Za odgovor na ta vprašanja moramo skočiti nazaj na spletno stran Visio instituta.

Kjer med drugim razkazujejo, da je “Visio institut član mreže Atlas, ki združuje 400 nevladnih organizacij po celem svetu. V preteklosti je predsednica Visio instituta Tanja Porčnik  sicer bilavišja raziskovalka na Ekonomski raziskovalni fundaciji Atlas v ZDA. Kdo pa so ti – mreža Atlas? Začetnik te zgodbe je Antony Fisher, ki je leta 1981 ustanovil Atlas Economic Research Foundation. Predzgodba pa datira še malce dlje nazaj. Če namreč povzamemo besede iz njihove uradne spletne strani, vidimo da je bil Fisher prepričan vernik F. A. Hayeka, kateremu je tudi povedal, da se strinja prav z vsako besedo v njegovi knjigi “Pot v hlapčevstvo” in da “bo šel v politiko da Britanijo reši socializma”. Fisher je leta 1955 ustanovil IEA – Institute of Economic Affairs (IEA). No, leta 1981 pa je, kot smo že zapisali, ustanovil Atlas Economic Research Foundation. Ob tem pa na njihovi spletni strani piše še naslednje: ” Friends like Milton Friedman, Friedrich Hayek, and Margaret Thatcher applauded the idea of replicating the IEA model far and wide.” Dobra družba libertarcev, ni kaj. Ki si ji med sabo tudi izdatno dopisovala. Kot recimo Margaret Thatcher, ki je Hayeku v zvezi z “reformami” v Čileju 17. februarja 1982 pisala, “da je seznanjena z izjemnim uspehom Čilske ekonomije v izdatnem zniževanju vladne porabe tekom 70-ih let. Napredek od Allendejevega socializma do svobodnega kapitalizma v 80-ih letih je v nebo vpijoč primer ekonomske reforme, iz katere se lahko naučimo veliko lekcij. Vendar pa verjamem da boste razumeli, da v Britaniji z našimi demokratičnimi institucijami in potrebo po visoki stopnji dogovora, nekateri ukrepi iz Čileja niso sprejemljivi.” Ah, ti prekleti demokratični procesi…

Visio institut pa je tudi partner Cato inštituta iz ZDA. Kolikor je videti, so tudi povezave med Visio inštitutom in Cato inštitutom dokaj močne. Predsednica Visio instituta Tanja Porčnik je namreč glede na uradni zapis na spletni strani Visio instituta obenem zunanja raziskovalka na Cato institutu v ZDA, bila pa je tudi predstavnica za odnose s svetovnimi javnostmi na Cato institutu v ZDA. In kaj reči o Cato institutu? Za poznavalce je čisto dovolj, da zapišemo, da ga je soustanovil Charles Koch, ki je skupaj s svojim bratom še  danes eden izmed največjih finančnih podpornikov konzervativnih političnih skupin in zagovornikov “prostega trga”. Še ena izmed poimenskih “zanimivosti” Cato instituta se imenuje John Yoo: John Yoo, author of the notorious “torture memo,” served on the Cato editorial board for Cato Supreme Court Review during the Bush presidency. At the same time, Yoo was writing the Bush administration’s legal justifications for waterboarding, Guantánamo, warrantless wiretapping and more.

In seveda, Visio institut je tudi partner Liberty Fund-a, prav tako iz ZDA. To je organizacije, za katero je Al Gore v svoji knjigi The Assault on Reason, zapisal da je med 2002 in 2004 97 odstotkov udeležencev njihovih delovnih seminarjev za sodnike bilo nominiranih s strani republikancev. Gore ob tem pripomni da so prav takšni seminarji eden izmed razlogov, da so sodniki, ki se udeležujejo tovrstnih seminarjev “splošno odgovorni za pisanje najbolj radikalnih prokorporativnih in antiokoljskih odločitev”.

Predsednica “neodvisnega možganskega trusta” Visio institut je torej z besedami problem so interesne skupine prepletene s politiko in ekonomsko elito družbe nehote pokazala na izrazito močno politično ekonomsko interesno ozadje Visio instituta. Ki se s tem bolj kot neodvisen možganski trust kaže kot  ideološki podizvajalec ameriške libertarne šole.

1 odziv na ““Neodvisen” think thank

Dodaj odgovor