Slepe pege

Kaj imajo skupnega IMF, Bono, pevec skupine U2 in finančni minister Slovenije Dušan Mramor? Vsem se je pripetila ogromna slepa pega v njihovi argumentaciji. Verjamem, da ne prva, in ne zadnja.

Mednarodni denarni sklad, ali kakor je bolj znan, IMF, je v začetku tedna objavil ekonomsko regionalno poročilo za države centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope. In v dokumentu boste med drugim našli naslednji zapis: “Potential growth in the region is estimated to be half of what it was during the precrisis years. To lift growth potential in light of much lower capital flows and aging populations, improving productivity and competitiveness through deep structural reforms will be key. These include the long-standing tasks of improving the business environment, increasing labor market flexibility, privatizing inefficient government-owned enterprises, and improving governance. For countries suffering from debt overhang, institutional reforms that increase labor and product market flexibility (notably, reduce hiring and firing costs; open product and services markets to competition) may help reduce the real costs of private sector balance sheet adjustment.”  Kolikokrat smo že slišali, prebrali oziroma zasledili tovrstne pozive IMF-a? In kolikokrat so se ti pozivi izkazali za učinkovite, pardon, sprejemljive? Še več – saj je sam IMF pred časom javno priznal napako svoje “svetovalne politike. A IMF se pač ne da. Z istovrstnimi “nasveti” rine naprej…. In slepa pega postaja vse večja…

Bono, pevec irske skupine U2 je pred dnevi izjavil, “da moraš biti neumen, da ne bi znižal svoj davčni račun”. No, Leonie Nimmo, vodja kampanj pri organizaciji Fair Tax Mark je jasno povedala, kaj si misli o takšnem “davčnem optimiziranju”: odnos Bona je v luči njegovega filantropskega delovanja še posebej hinavska. Revne države izgubijo veliko več denarja zaradi izogibanja davkom kot pa ga dobijo skozi vsakoletno pomoč. Če se ogromne količine denarja ne bi kanalizirale iz globalnega Juga skozi davčno izogibanje, ne bi bilo potrebe po raznih dogodkih za zbiranje sredstev za te države. A kje bi bil danes Bono brez Live Aida? Premoženje skupine U2 je ocenjeno na 431 milijonov funtov. To je tri milijone več kot leto pred tem. Verjamem, da je težko je priznati da si (davčni) dobičkar globalne revščine …

Naš finančni minister Dušan Mramor je spet udaril (mimo). V četrtkovih Odmevih je (še enkrat) izjavil, da je proti izločitvi dodatkov iz minimalne plače, kot smo predlagali sindikati. Pri tem pa se je (spet) skliceval na veliko brezposelnost mladih. Ne vem, ali se je minister Mramor zbudil v realnost tega leta, a skrivati se pred izločitvijo dodatkov iz minimalne plače za krilom brezposelnosti mladih je precej kratkovidno. Kajti če raztegnemo Mramorjevo argumentacijo do skrajnosti, pridemo do naslednjega zaključka: v tem trenutku imamo v javnem sektorju kar nekaj pripravnikov, ki še vedno delajo zastonj, pa imamo še vedno veliko brezposelnost mladih. In pa seveda, ne pozabimo. Proti izločitvi dodatkov iz minimalne plače, ki zagotovo ne bi pomenila večjega stroška za delodajalce, govori minister, ki je med 2006 in 2014 zaslužil 72.151,59 evrov iz naslova avtorskih honorarjev. Torej v povprečju nekaj več kot 668 evrov na mesec. Kar je recimo skoraj 100 evrov več kot je bila minimalna plača še januarja 2010 (597,43 evra). A če napadete Mramorja zaradi visokih honorarjev v visokošolskem prostoru, vam bo očital, da “saj nismo v komunizmu”. Ko pa se zahteva izločitev dodatkov iz minimalne plače, katerega strošek je smešno nizek v primerjavi z javno objavljenimi avtorskimi zaslužki Mramorja in njegovih stanovskih kolegov, pa je isti Mramor v enaki meri proti. Zakaj si torej vi, minister Mramor, ki ste čez vikende, ponoči in ne vem kdaj kot akademik oddajali raziskovalna poročila”logično” zaslužite več sto evrov dodatnega mesečnega prihodka, delavec na minimalni plači, ki v istih sobotah, nedeljah, dnevnih, ponoči in čez praznike korektno opravlja svoje delo, pa ne? Ali pravite, da delo delavca ni minimalni plači ni vredno nič?

Dodaj odgovor