Svet voznikov tovornjakov

Nov dan, nov primer. “Šef se je povzpel do kabine, me udaril in me skušal izvleči,” opisuje ravnanje svojega nadrejenega voznik tovornjaka Zoran Milošević. Zgodilo naj bi se v Avstriji, posredovati naj bi morala celo avstrijska policija, šofer pa je zadevo prijavil naši policiji. Zveni znano? Na žalost. V začetku januarja je v javnost prišel primer, ko je avtoprevoznik Daniel Fijavž svojega delavca, voznika, zaprl v sobo in mu grozil. Razloga za spor sta bila dva: voznik ni soglašal z odpustitvijo, lastniku podjetja pa je zavrelo, ko mu je voznik povedal, da bo vse nadaljnje pogovore snemal.

Ne morem si kaj, da ne bi ob teh sramotnih zgodbah iz slovenskega tako imenovanega trga dela še enkrat izpostavil besede iz zadnjega letnega poročila Inšpektorata RS za delo: “Kot zaskrbljujočo ocenjujemo ugotovitev, da se v zadnjih letih stalno povečuje število umrlih delavcev, predvsem poklicnih šoferjev tovornih vozil, zaradi prometnih nesreč. Vzrok za to je nedvomno njihova prekomerna utrujenost, kar verjetno sovpada tudi z ugotovitvami s področja nadzora delovnih razmerij, kjer v letu 2014 ugotavljamo bistveno več kršitev kot v letu 2013 (2014: 149 kršitev, 2013: 79 kršitev).”

Ob čemer se spomnim na članek v Mladini izpred nekaj časa, ki govori o “sistemu” plačila in dela v cestnem prevozništvu: plačilo je večinoma “po centu”, od deset do trinajst centov na prevoženi kilometer. Bruto zneski se vsak mesec izračunajo glede na opravljeno delo in na plačilnih listih, če sploh so izdelani, so pogosto zapisani neverjetni zneski za prevoz in malico. Za tovornjakarje to pomeni, da morajo delati več, kot dovoljuje zakonodaja. Direktiva Evropske unije določa, da mora tovornjakar po štirih urah in pol vožnje za petinštirideset minut počivati, da ne sme voziti več kot devet ur na dan, šestinpetdeset ur na teden in devetdeset ur na mesec. Vsak dan mora počivati najmanj enajst ur, od tega najmanj devet ur neprekinjeno. V vsakem tovornjaku se zgodovina njegove vožnje – kako hitro vozi in kdaj stoji – izpisuje s tahografom, in s tem se preverja voznikovo spoštovanje predpisov. Skupaj s stroški, ki jih imajo vozniki, bi po njihovi urni postavki delo po zakonodaji prineslo premalo denarja. Da lahko naredijo več kilometrov in počivajo manj, uporabljajo magnet. Če magnet namestijo na spojno os menjalnika, ta prekinja tok informacij do tahografa. Tovornjak se lahko vozi, tahograf pa izpisuje, kot da stoji. »Poznam primer, ko je en človek v enem dnevu naredil 1200 kilometrov. Spal je dve, tri ure,« pravi nekdanji šofer Boris Perš. Pozna tudi drugačne manipulacije: voznike, ki uporabljajo dve tahografski kartici in tako opravijo delo za dva voznika, fiktivne dopustne liste, da lahko policistom in inšpektorjem pokažejo, da v resnici ne delajo, ampak so na dopustu, ali pa presedanje voznikov iz enega avtobusa v drugega, ko bi bil čas za počitek

In tako naprej … Do kam? Do kdaj?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja