Zakon “poslovnih modelov”

Lani je imelo posel z Luko Koper 38 izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Eno izmed njih, LUCPORT je lani za Luko opravil 95 odstotkov svojega lanskega prometa. V podjetju MD SKIP in ZAG CONTI so novinarju RTV SLO potrdili, da v Luko pošiljajo le delavce. Kot je potrdil direktor podjetja ZAG CONTI; njegovi delavci delajo na strojih in opremi Luke Koper. Oziroma bolj konkretno; direktor ZAG CONTI je izjavil naslednje; »(z Luko Koper) sodelujemo tako, da ji posojamo delovno silo«. Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić pa pravi, da »ne najemajo delovne sile, temveč storitve«…

Pred kratkim sem slišal podobno zgodbo o »poslovnem sodelovanju«. Primer izkoriščanja delavcev pri podjetjih, ki so »sodelovala« z Gozdnim gospodarstvom Postojna (GGP) in PE Marof Trade. Ko je novinar Mladine vprašal upravo GGP, v kakšnem »poslovnem odnosu« so s temi podjetji, je dobil odgovor, da »ima GGP s podjetjema Floles d.o.o. in Poslovni sistem Veles d.o.o. sklenjeni pogodbi o poslovnem sodelovanju, katerih predmet je izdelava izdelkov oziroma polizdelkov za gradbeništvo (od sušenja lesa dalje). Količino izdelkov določa trg in oni  se potem usklajujemo z njimi o možni izdelavi; v zadnjem obdobju je bila količina maksimalna, kar pomeni, da so zapolnili kapacitete. Obe podjetji sta pri izdelavi samostojni, v najemu imata prostore in stroje, delavce razporejajo sami, oni izvajamo le občasno kontrolo kvalitete narejenega.«. No, ko smo povprašali Inšpektorat RS za delo, kaj vse so ugotovili pri podjetjih, ki »poslovno sodelujejo« z GGP, smo dobili naslednji odgovor: »IRSD je od aprila v Loški dolini opravil številne nadzore pri več delodajalcih (GGP, d. o. o., PE Marof Trade, Floles, d. o. o., Skupina Oaza, d. o. o., Borislav Boychev 75 LTD (Bolgarija), NISI-FRO 2012,d. o. o., Panamart, d. o. o., Stili, d. o. o., Norar, d. o. o., Šarles, d. o. o.) in ugotovil tudi številne kršitve.  S področja delovnih razmerij je bila ena glavnih kršitev, ki smo jih ugotavljali, domnevno poslovno sodelovanje med različnimi delodajalci, ki so opravljali delo v prostorih PE Marof Trade, vendar je bilo iz okoliščin opravljanja dela očitno, da gre za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, kar pa lahko opravlja samo delodajalec, ki je vpisan v ustrezen register oziroma evidenco pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nobeden od delodajalcev, ki sta zagotavljala delo delavcev, ni bil vpisan v register oziroma evidenco, kar je prekršek po Zakonu o urejanju trga dela. Prekršek je tudi, če drug delodajalec sprejme delavca od takšnega delodajalca.«

In če se zdaj vrnemo nazaj na Luko Koper; Inšpektorat za delo je tam v preteklosti opravil številne nadzore pri različnih delodajalcih, povezanih z Luko Koper, in na podlagi ugotovljenih kršitev izrekel tudi številne ukrepe, je povedala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, med njimi so tudi podali ovadbe, izdali ureditvene odločbe in izrekli globe. Med kršitvami, ki jih je inšpektorat za delo obravnaval pri izvajalcih pristaniških storitev, so najpogosteje neizplačan regres, zamik pri izplačilu plač in neplačevanje dodatkov za težje pogoje dela. V posamičnih primerih so ugotovili tudi neizplačane plače in posamične pobote plač brez soglasja delavcev.

In zdaj naslednji stavek; V Luki Koper ob tem poudarjajo, da nimajo ne pristojnosti ne pooblastil, da bi preverjali delovanje podjetij, ki izvajajo pristaniške storitve. Tako kot se je GGP izgovarjal, da nima vzvoda neposrednega pritiska na podjetja, ki »poslovno sodelujejo« z njimi. Seveda pa predvidevam, da se ne branijo zelo dobrih poslovnih rezultatov, ki jih očitno ustvarjajo tudi z uporabo IPS modela.

Kako priročno. Najprej zavestno postaviš poslovni sistem, kjer preneseš delo na zunanje izvajalce. Na podlagi tega potem ponavljaš, da nimaš vzvoda neposrednega nadzora nad pogoji dela v podjetju, s katerim »poslovno sodeluješ«. Da pa bi prikril, da gre pri podjetju s katerim »poslovno sodeluješ« pravzaprav za nič drugega kot sodelovanje z agencijo za posredovanje dela, pa vmes še vrineš še kakšno dodatno poslovno pogodbo, kot je to naredilo GGP.

Da smo si na jasnem. Ta poslovna praksa trganja vezi delodajalcev z delavci tako da se spremeni v odnos med različnimi poslovnimi osebami, je zelo popularen globalni pojav med delodajalci. Mogoče eden najbolj izpostavljenih tovrstnih primerov je podjetje Uber. ki se definira kot tehnološko podjetje, ki ponuja aplikacijo za prevoze. A kot opozarja znana ameriška pravnica Shannon Liss-Riordan,  bi moralo podjetje Uber vse tiste, ki zanj vozijo, zaposliti. Delajo sicer na lastno pest, prek pogodbe, a morajo delati toliko in tako, kot bi bili zaposleni: prejeli so stroga navodila, na podlagi katerih so lahko delali za Uber, podjetje jih je preverjalo in nekatere celo izobraževalo, z vozniki je prekinilo sodelovanje, če ti niso nudili dovolj prevozov ali če so zavrnili določen odstotek vseh pozivov uporabnikov, delo pa so izgubili tudi, če niso bili spoštljivi do zaposlenih podjetja Uber.

Po zadnjih informacijah je Uber pristal na plačilo 100 milijonov ameriških dolarjev za poravnavo v primeru nepravilne kvalifikacije delavcev v Kaliforniji in Massachusettsu. No, bodimo pošteni. Kaj pa je ta znesek za podjetje, v katerega so skladi tveganega kapitala in bank vložili več kot pet milijard ameriških dolarjev? In ista logika, po kateri »poslovni model« prehiteva področno zakonodajo je na mestu tudi v Sloveniji. Kaj pa sta drugega primera GGP (PE Marof Trade) in Luke Koper ter tamkajšnjih »IPS-ov«?

Morebiti najbolj skrajen primer ustvarjanja, širjenja in vzdrževanja poslovnega modela, ki prehiteva področno zakonodajo in na tem služi ogromne profite, je vsem znano podjetje Apple. Apple se je že pred desetletji odločil za beg v low tax- low wage kraje. Sestava končnih produktov Appla je zaupana zunanjim izvajalcem, med katerimi je največje podjetje Foxconn International Holdings (FIH), ki opravlja delo v vrsti držav z nizkimi plačami, recimo Kitajski. Domicilno je FIH sicer postavljena na Kajmanske otoke, znano davčno oazo. Foxconn je svetovni javnosti sicer znan po večkratnih zgodbah o izjemno slabih delovnih pogojih in samomorih delavcev, ki so tam zaposleni. Apple pa je na Irskem, kjer ima sedež njihovo hčerinsko podjetje, izposloval le 2 odstotni davek na dobiček. Z drugimi besedami; Irska je Applova davčna oaza. Če smo natančnejši; finančni promet Appla poteka preko dveh irskih hčerinskih podjetij. Eno izmed njih je AOI (Apple Operations International), ki je v celoti v lasti matičnega podjetja v Cupertinu, ZDA. Vse od ustanovitve leta 1980 podjetje AOI sploh nima zaposlene osebe. Sredstva AOI so upravljana s strani še enega hčerinskega podjetja Appla tj. Braeburn Capital, ki ima naslov v Nevadi, ZDA (Nevada ima ničelno stopnjo davka na dobiček). Podjetje AOI sicer nikoli ni v nobeni državi prijavilo davčnega rezidentstva in zato v zadnjih petih letih sploh ni plačalo nobenega davka na dobiček nobeni državi. Drugo irsko hčerinsko podjetje Appla je ASI (Apple Sales International), sicer hčerinsko podjetje AOE (Apple Operations Europe) prav tako operira brez davčnega rezidentstva, plačuje komajda kakšen davek, če sploh, na drugi strani pa je zgolj med leti 2009 in 2012 ustvarilo 74 milijard ameriških dolarjev prihodkov.

Kaj narediti? Zgražati se? OK, in kaj potem? Bojkotirati Apple in podobna podjetja? OK, mogoče se boš bolje počutil, ker se boš kot potrošnik umaknil iz izkoriščevalske zgodbe – kaj pa bo z delavci? Ali bodo s tem postali glasnejši? Organizirani? Ali morebiti še bolj nevidni?

Absolutno je treba slediti temu, da prav noben poslovni model ni »prevelik, da bi padel«, če si malce sposodimo bančni jezik. V primeru GGP oz. PE Marof Trade se je po obsežni akciji uradnih organov direktno zaposlilo več deset delavcev iz podjetij, ki so »poslovno sodelovala« z GGP. Ja, rešitev je zelo enostavna. Ustaviti spreminjanje delavcev v storitev. Delavce, ki so umetno postali storitev, zaposliti direktno pri delodajalcu. Pika. Izbrisati davčne oaze. Pika.

V nasprotnem bomo pač imeli praktično eno zakonodajo. Zakon »poslovnih modelov«.

Dodaj odgovor