Zdaj je tudi uradno: Mramor ob asistenci IMF privatizira Vlado RS

Spoštovane, spoštovani, nekoč so mednarodne finančne institucije kot IMF prihajale k nam v okviru rednih »misij«.Očitno pa je za ministra Mramorja to premalo. Veliko premalo.

Čeprav je bil še pred nekaj tedni na spomladanskem zasedanju IMF v Washingtonu , je zdaj kar sam povabil predstavnike IMF v Slovenijo. Pa ne kar tako, ne nek turističen izlet. IMF je na vabilo ministra Mramorja med 30. 4. 2015 in 12.5. 2015 bil na »tehnični misiji« v Sloveniji. Kaj pa to pomeni, »tehnična misija«? Če povzamemo včerajšnje besede ministra Mramorja iz Državnega zbora RS:  »IMF pomaga s tehnično pomočjo pri procesu rednega pregleda proračunskih izdatkov za socialno varstvo in izobraževanje. Pripravili so primerjalno analizo izdatkov proračuna različnih evropskih držav in jih predstavili na delavnici na ravni ministrov. V naslednjih dneh pa so sodelovali s področnimi eksperti Ministrstva za finance, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje in šport, UMAR, Računskega sodišča in nekaterimi zunanjimi strokovnjaki ter svojo ugotovitev predstavili v poročilu ustanovitev procesa pregleda izdatkov.«.

In kot boste videli v spodnjem odgovoru ministra Mramorja na vprašanje poslanca Mihe Kordiše, je obisk IMF po njegovem pravzaprav logičen, saj je IMF zaradi »svojih referenc na fiskalnem področju številka ena«. Kakšnih referenc? Morebiti bi nam o njih lahko največ povedal Antonis Manitakis, nekdanji minister za reforme in javno upravo v grški vladi Antonisa Samarasa. »Trojka«  je zahtevala, da mora grška država varčevati in zmanjšati število javnih uslužbencev. Manitakis je to zahtevo izpolnil. Do spomladi 2013 je število javnih uslužbencev zmanjšal s približno enega milijona na dobrih 700 tisoč tako, da niso nadomeščali uslužbencev, ki so odšli, in z nepodaljševanjem pogodb za določen čas. »Cilj smo dosegli brez množičnega odpuščanja,« se je veselil. Toda prav to je bil njegov problem, kajti trojka je takoj zahtevala, da je treba odpustiti še 15 tisoč javnih uslužbencev, od tega 4000 takoj. Glavni član trojke pri teh zahtevah je bil Danec Poul Thomsen, vodja delegacije IMF, kjer je brez strahu, da bi ga odpustili, zaposlen že 33 let. »Thomsen je hotel širiti strah, da bi drugi več delali. Hotel nas je kaznovati,« se jezi Manitakis, »Hotel sem ukrepati po predpisih, zato sem prosil za šest mesecev več časa,« pojasnjuje Antonis Manitakis. Thomsen mu tega podaljšanja ni odobril, namesto tega mu je zagrozil s prekinitvijo izplačila kredita. »Zvečer ob 11. uri me je po telefonu poklical k sebi in mi povedal, da je izplačilo naslednjih osmih milijard evrov odvisno izključno od mene,« metode dela uslužbenca trojke opisuje nekdanji grški minister. Thomsen je zatrdil, da denar ne bo nakazan, če Manitakis ne bo predložil seznama ljudi, ki jih bo odpustil. »Preprosto me je izsiljeval,« se spominja Manitakis. Minister Mramor pa kar sam k nam vabi ta isti IMF, da recimo temu skupaj pregledajo proračunske izdatke za socialno varstvo in izobraževanje. Zakaj sploh potrebujemo vlado in ministrstva? Pa naj minister Mramor spremeni “tehnično misijo IMF” v “stalno predstavništvo IMF”,  naj jim podeli stalne prostore v vladnih sobanah, kamor naj na redne zagovore hodijo predstavniki resornih ministrstev. Kako daleč bo šla ta norost?

Zdaj pa še k obljubljenemu iz včerajšnje seje Državnega zbora. Včeraj se je pričela osma redna seja Državnega zbora, bil je čas za poslanska vprašanja, na katere so odgovarjali člani Vlade. In eno izmed vprašanj je bilo vprašanje Mihe Kordiša, ki je ministra Mramorja vprašal naslednje vprašanje:

Padlo nam je pa v oči v programu stabilnosti naslednja stvar, citiram: “Postopna vpeljava poročil o učinkovitosti sistema javnih financ. Skupaj z IMF bo opravljen “benchmark” in pregled postopkov na področjih socialne politike in šolstva, ki bo služila za oblikovanje izboljšav v sistemu”, konec citata.  In me zanima, od gospoda Dušana Mramorja, prvič – kaj točno predstavniki Mednarodnega denarnega sklada ugotavljajo. Kakšen status bodo imele njihove ugotovitve – kot drugič. Tretjič – koliko znašajo stroški dela in bivanja predstavnikov IMF-a v Sloveniji in iz katere postavke se financira njihovo delo? In četrtič – zakaj je bil za pregled izbran IMF kateri kriteriji so se upoštevali.

Odgovarja dr. Dušan Mramor:  V prizadevanjih za trajnostno fiskalno konsolidacijo, ki poleg kratkoročnih ciljev, to je znižanje proračunskega primanjkljaja pod 3 % v letu 2015 med drugim zajemajo izravnavo proračuna sektorja države in doseganje vzdržne ravni zadolženosti želi Ministrstvo za finance vzpostaviti proces rednega pregleda proračunskih izdatkov. V letošnjem letu bo ta pregled zajemal tri področja , ki predstavljajo največje deleže na odhodkovni strani javnih financ, to so socialno varstvo, zdravstvo in izobraževanje. Glede na to, da pregled za področje zdravstva v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo že poteka bo proces na novo zajel le področje socialnega varstva in izobraževanja. Namen pregleda izdatkov je ugotoviti ali se javna sredstva na določenem področju uporabljajo učinkovito in smotrno. Redni pregledi izdatkov so za to osnova oblikovanja politike javnofinančnih izdatkov na podlagi programskega proračuna. Ocenjujemo namreč ali bi dan obseg javnofinančnih odhodkov, gre za 1,2 milijarde za transfere posameznikom in gospodinjstvom in 1,6 milijarde za transferje javnim zavodom s področja izobraževanja, lahko izkoristili bolj učinkovito in določene odhodke celo znižali, ne da bi to imelo negativen vpliv na raven pravic oziroma storitev, ki jih v nadaljnjem področju zagotavljamo.
Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada oziroma njihovega oddelka za fiskalne zadeve so se odzvali na mojo prošnjo, da bi nam pri procesu vzpostavitve rednega pregleda pomagali s tehnično pomočjo. Njihovi predstavniki so bili v času 30. 4. do 12. 5. na tehnični misiji v Sloveniji. Pripravili so primerjalno analizo izdatkov proračuna različnih evropskih držav in jih predstavili na delavnici na ravni ministrov. V naslednjih dneh pa so sodelovali s področnimi eksperti Ministrstva za finance, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje in šport, UMAR, Računskega sodišča in nekaterimi zunanjimi strokovnjaki ter svojo ugotovitev predstavili v poročilu ustanovitev procesa pregleda izdatkov. Ugotovitve in predlogi Mednarodnega denarnega sklada bodo služili kot osnova za vzpostavitev delovnih skupin in pripravo pregleda javnofinančnih izdatkov iz omenjenih področij. Skupine bodo pripravile predloge na strokovni ravni, odločevalni telesi glede uveljavitve določenih predlaganih ukrepov pa bosta seveda Vlada in Državni zbor.
Z obiskom Mednarodnega denarnega sklada niso nastali stroški za državni proračun saj Mednarodni denarni sklada svojim članicam nudi brezplačno tehnično pomoč in seveda zbran je pa bil Mednarodni denarni sklad zaradi svojih referenc na fiskalnem področju, ker je pač na temu področju številka ena.
Hvala lepa.

Ja, res. Hvala lepa za takšno ekonomsko, socialno in politično suverenost.

 

Dodaj odgovor